»In v tej igri, čeprav se vsi liki od začetka nepopisno trudijo, da se to ne bi zgodilo, sram izbruhne v sramoto.«

»Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj.«

»Igralci morajo narediti veliko nevarnih stvari.«

»Namreč tudi Lorca sam je poudarjal, da če želimo resnično zaživeti svojo resnico, moramo očistiti svojo kri vsega preteklega.«

»Ne morem narediti, kar bi moral narediti. Ustvarjam podobo tega, kar bi moral.«

»Miloš je igralec tistega najbolj plemenitega kova – igralec žlahtne predanosti gledališču, predstavi in liku, ki ga igra.«

»Ti boš naredil, kar moraš narediti, jaz pa tudi.«

»Vse malomeščane v tej situaciji oblije ista groza in vedno je zanimivo, kako se bodo liki v taki situaciji obnašali.«

»Pod lupo je malomeščanska duša, ki je v biti vedno enaka, ne glede na spol in leta.«